Zavedanje – ključ do izhoda iz ekološke in družbene krize

Že od mladih nog sem se spraševal, zakaj je svet takšen kot je. Ko sem se z mamo kdaj sprehodil skozi veleblagovnico v zgodnjem otroštvu, sem si z začudenjem ogledoval gore polic z neskončno izbiro izdelkov. “Mami, kdo bo pa vse to pojedel?”. Kmalu me je mama precej potrla z odgovorom, ki sem ga nekje v globini podzavesti že sam nekako pričakoval – veliko te hrane ne bo romalo v lačna usta, ampak na smetišče. Žal kombinacija neskončne palete hrane ter končnih rokov uporabe ni mogla pomeniti nič drugega.

veleblagovnica, supermarket

V Sloveniji letno zavržemo kar 150 tisoč ton hrane, kar je 70kg na prebivalca. Seveda tukaj ni niti govora o dodatni nesmotrni uporabi enormne količine embalaže ter visokega ogljičnega odtisa ob samem prevozu dotičnih izdelkov.

A v megamarketih se prodaja še mnogo več kot hrana. Današnja potrošniška družba je (žal) naravnana tako, da je vsako najmanjšo možnost za dobiček na trgu potrebno izkoristiti. Tako je prodaja stvari, ki jih ljudje v resnici ne potrebujejo (a jih reklame v to prepričajo) skokovito narasla. Izdelkov, večinoma nepotrebnih, pogosto tudi nekvalitetnih, je malo morje. Ker trg narekuje ponudbo in ker je ozaveščenost potrošnikov marsikje prenizka, se situacija neskončnih nakupov že mnogo let vzdržuje – večinoma na škodo okolja ter manjših, lokalnih proizvajalcev, ki v takem trgu ne najdejo pravega glasu.

Kako se rešiti iz tega začaranega kroga?

Ključ je zavedanje.

Ljudje smo v svojem bistvu empatična bitja, ki nam ni vseeno za druge ter za okolje v katerem živimo. Razlog za naš življenjski slog pogosto tiči zgolj v pomanjkanju zavedanja kaj z našimi dejanji in nakupi ustvarjamo. Ker so posledice tega ravnanja tako ali drugače skrite in oddaljene od nas (prostorsko skozi izkoriščanje držav tretjega sveta, zemlje, nabiranja plastike v oceanih.. – ali časovno, sploh kar se tiče podnebnih sprememb in postopne degeneracije okolja) je razumljivo zakaj jih naša empatija ne doseže. Če bi vedeli, resnično vedeli, kako vaša dejanja vplivajo na degradacijo prsti zaradi monokulturnega kmetijstva in pesticidov, kako se zaradi embalaže v oceanih nabirajo neskončne tone plastike – bi to vseeno počeli, ali bi o vsem skupaj še enkrat premislili? Večina ljudi bi vsaj za malenkost spremenila svoj življenjski slog, kolikor pač lahko, glede na njihovo trenutno stanje in zmožnosti.

vrtnarjenje, eko, bio

Zakaj se sploh odločamo za neskončno potrošništvo, kupovanje stvari, ki jih ne potrebujemo, prioritizacijo hitrih nakupov pred osveščenimi? Sreča, občutek notranjega zadovoljstva in miru, ki ga vsi iščemo. Če se zazremo v svoj um lahko kaj hitro vidimo, da je eden izmed primarnih virov našega delovanja prav želja po večji izpolnitvi (kakor si pač to sami predstavljamo) do katere pogosto mislimo da bo prišlo skozi potrošništvo in zanemarjenju majhnih lepot življenja (tek skozi življenje in hitro ter nezavedno delovanje v škodo sebe in celote),…
A sam sem spoznal, da je mnogokrat lahko najbolj izpolnjujoče prav delovati v skupno dobro celote 🙂 Kot bi rekel Dalaj Lama v svoji prodajni uspešnosti Umetnost sreče – ključna pot do sreče je sočutje. Sočutje, globoko doživljanje stanja nekoga drugega je zgolj začetek našega globljega spoznanja pozabljene povezanosti med nami ter vsemi ostalimi bitjimi. Več korakov kot naredimo v smer empatije ter razumevanja naše medsebojne povezanosti s celoto, večjo notranjo izpolnitev lahko pričakujemo. To govorim iz lastnih izkušenj 😉

Ključ do vsega skupaj je pa še enkrat – zavedanje. Zavedanje naše notranjosti in zunanjosti, naših misli ter hkrati naših dejanj in njihovega vpliva na družbo. Tako lahko vidimo kaj je tisto kar nas zares osrečuje in daje našemu življenju pomen, kako naša dejanja vplivajo na naš svet, kakšno hrano pravzaprav jemo in kako vpliva na naše telo… Po moji izkušnji je od tu naprej delovanje v dobrobit sebe (in zdravja svojega telesa) ter okolja v katerem živimo nekaj popolnoma naravnega. Odločamo se za bolj zdravo hrano, ki resnično paše našemu telesu; nakupujemo smotrno in ne brezglavo, saj se zavedamo kako so stvari, ki jih vidimo v trgovini tudi prišle do tja; odločamo se za nakupe izdelkov, ki ustvarjajo nizek ogljični odtis, dobavljene lokalno s strani proizvajalcev in pridelovalcev, ki jim je res mar, so plačani pošteno in delujejo iz srca.

Teh načel se poizkušamo držati tudi pri nas, v Rifuzlu 🙂 Skupaj smo tako lahko soavtorji nove zgodbe človeške družbe, ki vključuje skrb za vse nas ter naše okolje. Vsako, tudi najmanjše dejanje šteje, ne zgolj zaradi vpliva dotičnega dejanja, temveč tudi zaradi energije, ki ga tako delovanje ustvarja. Sprememba mentalitete v nas in drugih, ki pogosto vidijo naše delovanje kot inspiracijo se lahko širi hitreje kot katerikoli virus. Vse kar počnemo iz srca nam kaže pot do cele palete podobnih dejanj in nam preko kozmičnih naključij kaže pot do boljšega življenja za nas same ter svet okoli nas.

narava, svet, skrb za Zemljo