Kdo sem Jaz?

 

Kdo sem jaz?
Kaj so sreča, svoboda, mir, veselje?
Kje je tisto kar ves čas iščem, a nikjer ne najdem?

Vse to so nedvodmno pomembna vprašanja, ki se jih mnogi sprašujemo. Iskanje svobode, sreče, miru, ljubezni in veselja v svetu, kjer se zdi, da je trpljenje razširjeno kot gozdni požar in je treba srečo včasih iskati s povečevalno lupo je misija, ki so jo zadaja vedno več ljudi. V razvitem svetu še morda ni tako hudo, a ko človek vidi kaj se dogaja po svetu, mu postane jasno, da je mir, obilje in vse tisto kar imamo mi za samoumevno, v resnici na našem planetu velika redkost.

A kljub temu, da imamo vse to, še vedno nismo srečni, še vedno nismo resnično srečni, še vedno nekaj iščemo, kot otrok, ki je izgubil svojo igračko. Pravzaprav je mnogo takih, ki živijo v revnejših in bolj nemrinih delih sveta, ki čutijo veliko večjo notranjo svobodo kot mi.

Vsa ta vprašanja, navidez morda nepovezana, pa imajo skupni odgovor, skupno točko, ki morda na prvi pogled ostane neopažena. Pot do sreče, svobode in resnice je hkrati tudi pot do sebe.
Torej je eno izmed najpomembnejših vprašanj na katerega moramo odgovoriti naslednje – Kdo sem jaz? Kdo sem v svoji najgloblji obliki, za masko ega.

Če se vprašamo kdo smo, je naš prvi odgovor verjerno preprost. Naše ime. In morda priimek, če se nam ljubi še malo pomisliti. Morda bomo našteli še polno raznih karakteristik, ki jih imamo in so del naše osebnosti, pokazali bomo na naše telo in našteli še polno lastnosti povezanih z le tem ipd.

….a tukaj se je vredno ustaviti in malo premisliti.
Predno vzamemo vsa ta naša prepričanja v zakup se lahko vprašamo – ali so brez dvoma resnična? Ali sem brez dvoma vse to kar sem naštel, resnično jaz?

Če vam je ime Marko in bi se preimenovali v Nejca bi verjetno ostali isti. Ali bi ostali isti tudi če se ne bi več identificirali z ostalimi karakteristikami, mislimi in prepričanji, za katere ste tako prepričani, da vas sestavljajo?

Če greste skozi vaš um, nedvomno poln raznih prepričanj, misli in asociacij v povezavi s tem kdo ste, boste morda precej presenečeni nad tem kar boste odkrili.

Vsako misel in prepričanje lahko opazujete in prav tako tudi izpustite. Vaš celoten ego, ki je konglomerat misli in prepričanj se ob natančnem opazovanju hitro začne raztapljati. In kmalu lahko odkrijete da je vse tisto kar ste mislili da ste…le ideja v vašem umu… le program, ki se ob natančnem opazovanju razblini tako hitro kot milni mehurček…..

Če lahko torej opazujem svoje misli, prepričanja ter umske funkcije, ali sem res karkoli od tega, ali sem jaz tisti, ki opazuje?

Kaj pa vaše telo? Ali ste prepričani, da ste le ta fizična oblika in da boste ob smrti preprosto izginili, za večno?

Identifikacija s telesom je zelo močna stvar, zato namen te strani vsekakor ni vsiljevanje kakršnihkoli novih prepričanj o tem, da ste karkoli več od svojega telesa. Tukaj je vsekakor potrebno delati bolj izkustveno in te zadeve lahko uvidite oz. začutite le sami, morda vam lahko pomaga tudi  kratka Soham meditacija vključena na koncu tega članka.

Najpomembnejše je vsekakor zavedanje, zavedanje svojega celotnega telesa ter notranjega občutenja v našem telesu.

Prav tako zavedanje vseh naših fizioloških funkcij – npr. ko sem lačen, ali sem lačen jaz, ali je lačno moje telo? Tukaj je npr. zelo opazno kako se občutek “jaz” zaplete v identifikacijo s telesom – podobno je z žejo ter ostalimi telesnimi funkcijami. Morda še najbolj opazno je to pri dihanju – če dolgo časa sedimo in opazujemo dihanje lahko pride do spontane disidentifikacije s telesom, saj nam postane razvidno da telo diha samo in da nam dihanja ni potrebno kontrolirati. Če je telo bolano sem bolan tudi jaz?

Bistven je uvid, da se občutek “Jaz sem samo telo”, ki je stalnica v našem življenju, da preseči –  občutek “Jaz sem” ni več vpleten zgolj v telesni vidik našega obstoja in se tako razširi (kot sem že rekel, je tukaj potrebno delati na izkustvu, za preseganje tega primarnega občutka je pogosto potrebno veliko meditacije in samospoznavanja, tak uvid se ponavadi ne zgodi čez noč ….- lahko pa tudi se)

Vaše fizično telo se ves čas spreminja. Celice, ki so ga sestavljajle
ob vašem rojstvu, so že davno izginile. Večina vseh celic v telesu se
namreč obnovi približno vsakih 12 let, le redka so tkiva v vašem telesu,
ki ostanejo z vami do smrti. Torej se je velika večina vašega telesa od
rojstva, do zdaj, že velikokrat obnovila, če niste stari manj kot
dvanajst let, ne le to, celice v vašem telesu so v konstantnem gibanju, v
njih se ves čas dogajajo procesi, tako da se vaše telo ves čas
spreminja, ni statičen element.

In vi lahko vse to opazujete…vi
ste priča vsemu temu.
Kdo ste vi?
Kdo je tisti, ki je priča vsemu temu,
ki se zaveda telesa in ga lahko opazuje?

…….
…….

Ne pravim, da vam ni ime to ali ono, da nimate priimka ali pa da so vse vaše karkateristike, misli in prepričanja neresnične in nepovezane z vami. Prav tako ne pravim da niste telo in da je to tudi nekakšna iluzija. Tukaj ne gre za nikakršno zanikanje.
 Vsekakor ste tudi vse to, konglomerat vaših misli, prepričanj in samoasociacij sestavlja vašo osebnost, imate telo in se lahko premikate sem in tja ter tako normalno funkcionirate na našem planetu.

A gre za to, da niste samo to. Če mislite, da ste le vaš um in vaše telo, potem še očitno niste dovolj dobro pogledali vase….dovolj dobro, da bi videli, da vašo resnično naravo sestavlja še nekaj več kot le vaše misli in fizična oblika. Nekaj resnično neverjetnega, nekaj kar je pravzaprav v svoji osnovi veselje, sreča, mir in svoboda. In nekaj kar vas povezuje z vsem okoli vas, ne le z drugimi ljudmi, ampak s celoto sveta.

Vaš najgloblji jaz ni ločen od ničesar, kar obstaja. Je absolutna svoboda, ki nima vira v nobeni stvari, ki obstaja, ampak je tisto kar je pred vsakršnim obstojem. Tisto kar dovoljuje svetu, da obstaja. Absoluten vir stvarnosti. V taoizmu mu pravijo Tao, v hinduizmu Brahman, v Budizmu Velika Praznina….

Verjetno je vse skupaj še najboljše predstaviti z metaforo.
V Zen Budizmu je zelo popularno videnje sebe in drugih kot valove ali kaplje v morju, ki predstavlja vesolje. Valovi ali kaplje same so voda in torej niso neposredno ločene od morja, hkrati pa ima vsak val in vsaka kaplja svojo insividualno obliko in tako predstavlja unikaten proces, ki pa je kljub svoji navidezni ločenosti neposredno povezan s celoto.

Tako ste tudi vi kaplja v morju vesolja, a hkrati tudi celo vesolje – ne zgolj vesolje ampak tisto kar je bilo pred obstojem vesolja in ga še vedno v celoti preveva.

——————————

Nekdo, ki še tega ni izkusil, se lahko temu morda najhitreje približa s preprosto meditacijo, ki jo na vzhodu imenujejo SOHAM:

Najprej se sprostite, umirite vaše telo in um in nekaj časa globoko dihajte. Nekaj časa se zavedajte svoji misli in svojega telesa, ter se še naprej sproščajte z globokim in počasnim dihanjem s trebušno prepono (najbolj sproščujoče dihanje je vedno le tisto, ki ga izvajamo s trebušno prepono območjem pod pljuči in nad popkom, večina ljudi diha zgolj s pljuči, a le tako dihanje ni pravilno, saj se z njim napolni le zgornji del pljuč, ne pa pljuča v celoti).

Za trenutek pozabite na to kar mislite, da ste in se fokusirajte na občutek, ki pride za mislijo “Jaz sem”. Te dve preprosti besedi  lahko izgovorite naglas ali pa potiho v sebi. Ne pravim vam torej, da se fokusirate na misel “Jaz sem” ali pa na to kar izrečete (če ste besedi rekli naglas), fokusirajte se le na OBČUTEK v sebi, ki je za to frazo – torej na svobodo, mir, tišino,…. kamor ti dve besedi kažeta.

Ko torej začutite tisto kamor ta fraza kaža (kar je vaša najgloblja bitnost), ki ima kvaliteto nekakšnega miru, tišine, svobode, sočutja ali pa morda nerazumljivega veselja (vsi ti občutki bodo na začetku verjetno zelo blagi), se ustavite in ostanite tam.
Opazujte vse umske (in morda celo telesne) asociacije, ki odpadejo, ko počivate kot mir. Med vsem tem časom lahko poizkusite globoko dihati, najboljše pa je da v celoti spustite kontrolo nad dihanjem in pustite, da se to odvija samodejno.

Dalj časa ko ostanete s tem, večjo svobodo boste čutili (še več, spoznali boste, da STE svoboda). Poizkusite prav tako izpusititi misel “Jaz sem” in ostanite le z občutkom, ki se je porajal v vas ter pustite globokem dihanju prosto pot. Iz tega stanja lahko opazujete vaše misli, prepričanja (in tudi telo, če ste šli dovolj globoko) ter ugotovite da ničesar od tega niste absolutno vi.


Ostanite z občutkom kolikor časa se vam zdi prijetno, potem se počasi in umirjeno vrnite v normalno, vsakdanje stanje.
…..
…………..
……………

Zelo dober članek o postopku kako priti do odgovora na vprašanje “Kdo sem jaz?” v angleščini, je na naslednji strani: (morda ga kdaj prevedem):
http://www.discovervedanta.com/equation-you-are-that.htm

Če vam je članek všeč ga lahko s pomočjo povezav spodaj delite s
prijatelji na Facebooku, Twitterju, Google+…. in pustite
komentar.

You may also like...

1 Response

  1. Jure says:

    Zelo dobro razmišljanje. Si ti že uspel odkriti, kdo si?
    In pa pohvale za dober in iskren blog. Ni veliko takih naokoli. Škoda, da si ga nehal pisati.