Bivanje v sedanjosti, viru svobode, miru in brezmejnega življenja

Kaj iščeš?

Ali je morda tisto, kar meniš da boš dobil jutri ali kar se bojiš, da si izgubil včeraj, nekje povsem drugje?

Za trenutek si dovoli, da si kjer si.

Zadihaj. Vdih, izdih, vdih, izdih. Dovoli dihu, da se dogaja sam od sebe ter harmonizira tvoj um s telesom.

Opazuj svoje dihanje, opazuj kako dihaš, popolnoma mirno.

Če pridejo na dan misli, čustva, slike, zvoki v umu, jih opazi in nežno objemi. Nežno objemi vso jezo in strah v sebi, vse misli, čustva in senzacije.

Če zgolj dopustiš da obstaja tisto kar misliš, da je negativno, slabo, se bo razblinilo.

Odpusti si ker nisi v miru, ker nimaš trenutno miru.

Sprejmi in dopusti da je, kar je. Dopusti si, da si kot si.

Dovoli si, da se s svojo pozornostjo zazreš v telo. Začuti telo, najprej po delih, začenši kjer želiš – ter počasi razširjaj svojo pozornost na celotno notranje energijsko polje telesa. Samo začuti telo od znotraj, usmeri svojo zavest vanj in začutiš boš mir in spokojnost. Če pride na dan kakršnkoli nemir, ga nežno povabi in objami, ter če si pripravljen, preprosto spusti kot bi spustil težak kamen iz svoje dlani.

Dovoli si, da usmeriš svojo pozornost na čutila. Premalokrat zares vidimo svet okoli sebe, začutimo tla pod nogami, stol pod zadnjico, slišimo bližnje šume in zvoke v daljavi, začutimo okus v ustih ter skozi nos zaznamo vonjave svoje okolice. Dovoli si, da, ena po ena, začutiš vsa svoja čutila in jih uporabiš v polni meri. Zavedaj se svoje okoli v celoti, tako kot še nikoli. Pristno, popolno. Spet, če pride na dan karkoli neprijetnega, misel ali čustvo preprosto povabi in objami z zavestjo in nato, če si pripravljen, preprosto dovoli da odide, spusti kot težak kovček, ki si ga nosil celo večnost.

Sedaj pa si dovoli, da opaziš sam vir miru in življenja samega. Usmeri svojo zavest v tišino, prostor, vrzeli med mislimi,v praznino. Dovoli si da opaziš in začutiš mir in spokojnost, ki izhaja iz praznine. Tista spokojnost, ki je vedno prisotna, vedno tukaj zdaj, a le redko opažena, saj se nam zdi prepogosto nepomembna. Dovoli si, da vidiš, kako tisto kar se zdi najmanj pomembno, kar ima najmanj vsebine, v sebi nosi največ miru ter pristnega življenja.

Paradoksalno kot se zdi, praznina ni prazna, je sam vir celote in Življenja samega. Je portal do Življenja, do brezmejne Biti, katere del si ti sam. Življenje samo je pravzaprav najgloblji del tvoje lastne Biti, ki nikoli ni resnično ločeno od Biti celote.

Dovoli si, da počivaš v tej Biti, dovoli si, da zgolj si. Dovoli življenju, da je kot je.

In samo bodi in samo bodi. In samo bodi.

Tako, sedaj si prispel.

Dobrodošel domov 🙂